Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.
Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.
O praznikih, uporu, pogumu, normaliziranju nenormalnega, združevanju nezdružljivega, vstopanju v EU, spitzenkandidatih, kikirikanju, mukanju, traktorjih in smradu …
Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
Draga Potočnjak je avtorica krstne izvedbe drame Teci, Maša, teci, ki je konec aprila doživela premiero na Malem odru MGL-ja v režiji Nine Šorak. "To je drama, ki se ukvarja s kriminalom, čeprav v igri govorim o tem, kakšen svet si želim", pravi igralka, dramatičarka in pisateljica. Pred kratkim je prejela nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, nekaj dni pozneje pa začela z gladovno stavko v podporo Palestini ter prenehanju vojne v Gazi. Vsa njena literatura je prežeta z družbeno angažiranostjo, kot prostovoljka pa se je veliko let posvečala migrantom in otrokom s posebnimi potrebami.
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
O delavkah in delavcih, ki so pogosto spregledani, utišani in obravnavani kot številke, o izčrpavanju tovarn in ljudi govori antropologinja dr. Nina Vodopivec, Aleš Černi pa v zgodbi o vzponu in padcu tovarne Mura simbolizira sedanjost in prihodnost, ki sta tesno povezani s preteklostjo. Krojač in modni oblikovalec Aleš Černi je namreč otrok tovarne Mura, njegova mama je bila v Muri šivilja in po njeni zaslugi je bila Alešu ljubezen do šivanja položena v zibelko ...
O delu, delavkah in delavcih, o pomenu korektne komunikacije in partnerskih odnosov z zaposlenimi in s sindikati, pa tudi o razlogih, da je tekstilna tovarna Mura propadla, razmišlja Borut Meh, ki je bil predsednik družbe Mura od 2002 do 2007. V Muro je takrat že prišel kot krizni menedžer.
Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.
